13/04/2019to20/04/2019

Veseloigro Heinricha von Kleista Razbiti vrč v prevodu Andreja Rozmana Roze je režiral Vito Taufer

Sezono 2018/19, ki jo je zaznamovalo preizpraševanje pojma intime z najrazličnejših osebnih in družbenih vidikov, bo na velikem odru zaokrožila uprizoritev večplastne komedije Heinricha von Kleista Razbiti vrč v režiji Vita Tauferja. Eno najznamenitejših Kleistovih iger in obenem kánonsko delo nemške romantike, ki prefinjeno analizira in podaja kritiko ne le takratnega stanja duha in družbe, je prevedel in jezikovno priredil Andrej Rozman Roza. Avtor dramaturške priredbe, dramaturg uprizoritve in skladatelj je Mate Matišić, scenograf Igor Pauška, kostumografka Barbara Stupica, oblikovalec svetlobe Pascal Mérat, lektor Arko in asistent režiserja Mitja Lovše. Igrajo Branko Šturbej, Jurij Zrnec, Marko Mandić, Polona Juh, Maruša Majer, Bojan Emeršič, Timon Šturbej, Vanja Plut, Matija Rozman in Zvezdana Mlakar. Predpremiera bo v petek, 12. aprila, ob 19.30, premiera pa v soboto, 13. aprila, ob 20.00. Prve ponovitve sledijo 15., 16., 17., 18. in 19. aprila ob 19.30 ter 20. aprila ob 18.00.

Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana

Veseloigra Razbiti vrč (krstno uprizorjena 1808, objavljena 1811) je ena najznamenitejših iger nemškega dramatika, pesnika, pripovednika, lirika in publicista Heinricha von Kleista (1777–1881). Ustvarjal je v obdobju, ko sta se razmahnili romantika in po drugi strani weimarska klasika, vendar ni sodil k nobeni od literarnih skupin ali struj svojega časa. Velja za enega najbolj enigmatičnih avtorjev svetovne književnosti, v svojih delih je bil velikokrat nerazumljen, a njegova literarna dela ostajajo aktualna na ravneh zgodbe, značajev, prispodob in razcepljenosti. Kot v gledališkem listu zapiše strokovnjakinja za nemško književnost in izredna profesorica na Oddelku za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Špela Virant, »je morda danes najpomembnejši vidik prav ta Kleistova razcepljenost, sorodna vzdušju v sodobni družbi, ki ga oblikujejo različna družbena gibanja: vsa zahtevajo spremembe in obenem izražajo strah pred spremembami, ki jih zahtevajo drugi«.

Kleist je Razbiti vrč žanrsko poimenoval veseloigra, a je dramsko besedilo vsekakor več kot le preprosta komedija. Čeprav besedilo bogatijo komične besedne igre, liki, dogajanje in razplet zgodbe, dramsko delo nastavlja ogledalo družbi, razkriva dvojno moralo in zlorabo moči. Režiser uprizoritve Vito Taufer tako poudari, da Kleist v Razbitem vrču »razvije zgodbo, študijo zapletene in kompleksne človeške nravi, obsojene na beganje med dobrim in zlim, zgodbo o zlorabi moči in oblasti, o pogoltnosti, pohoti, obsojenosti na življenje v krempljih banalnosti in banalnih uzurpatorjev moči in oblasti.« Prevod Andreja Rozmana Roze ne ohranja verzne strukture, a sledi izvirnemu Kleistovemu zapisu Razbitega vrča, brez vsebinskega spreminjanja dramske pisave ali poteka zgodbe, le Kleistov dramski lik gospe Marte je za lažje jambsko verzificiranje v slovenščini preimenovan v gospo Marjeto. Replike so prevedene v osrednjeslovenski pogovorni jezik, to podčrtuje tudi aktualnost odnosov med liki, pri nadzorniku Valterju pa je za poudarjanje njegove funkcije ohranjen zborni govor.

Dramsko dogajanje je postavljeno v nizozemsko vas blizu Utrechta. Zgodovinski, družbenopolitični kontekst je jasno zapisan v igri. V prvem prizoru spoznamo starejšega vaškega sodnika Adama (Jurij Zrnec), torej osebo na visokem položaju. Adam izve, da je k njemu namenjen sodni inšpektor Valter (Branko Šturbej), ki naj bi opravil nadzor njegovega dela.

V sodni dvorani se začne sojenje o krivdi za razbiti vrč gospe Marjete (Polona Juh). »Skrivnostni« krivec se je prejšnjo noč vračal iz sobe njene hčere Eve (Maruša Majer) in gledalcu hitro postane jasno, da je to prav sodnik Adam. K Evi je odšel pod pretvezo, da ji bo pomagal urediti potrdilo, ki bo njenega izbranca Ruperta (Timon Šturbej) opravičilo odhoda v vojsko.

Eva v strahu in želji, da kljub nepredvidenemu zapletu poskuša zaščititi svojega zaročenca, o Adamovem dejanju molči, prav tako pa tudi Adam želi pred sodnim inšpektorjem in zbranimi zatajiti svoje dejanje in s tem ohraniti svoj družbeni položaj. Prevajalec Andrej Rozman Roza označi Adama kot »jezičnega dohtarja«, ki mora odkriti storilca, za katerega pa že vemo, da je to on sam. Skozi dogajanje se nam razkrije njegova dvoličnost in pretkanost, ko beži pred prevzemanjem odgovornosti tudi drugih kaznivih dejanj, kot so laganje, ponarejanje dokumentov, spolno nadlegovanje ipd. Režiser Vito Taufer v teh dejanjih glavnega lika prepozna aktualnost in ga označi za »junaka našega časa«.

Na drugi strani je žrtev, mlada Eva, ki nima avtonomije nad svojimi odločitvami. Vsi jo krivijo za njeno napako, čeprav sama ni storila nič narobe. Ni samo v nelagodju po Adamovi krivdi, ampak je v nemilosti tudi pri ljudeh, ki bi jim morala zaupati.

Heinrich von Kleist nam ponudi dva konca. Prvi je zagotovo srečen, saj je krivec osramočen, preostali pa živijo naprej ne glede na dejanja in dogodke. V drugem koncu, ki je redkeje uprizorjen, pa nam Kleist pokaže, da tudi Valterja, sodnega svetnika in nosilca pravičnosti, skrbi le za ohranitev lastnih privilegijev in je na las podoben Adamu. Kot v gledališkem listu zapiše asistent režiserja Mitja Lovše, v nobenem od koncev kljub razkrinkanju Adamove dvoličnosti in nečastnosti »ne pride do spremembe sistema, odgovornega za njegovo ustoličenje. Ne, sistem preživi, pokaže pa se še, da ta moški ni njegova aberacija, temveč običajni element. Kar naenkrat nam neka na prvi pogled starinska fabula postane današnja vest.«

Predpremiera: 12. aprila ob 19.30
Premiera: 13. aprila ob 20.00
Prve ponovitve: 15., 16., 17., 18. in 19. aprila ob 19.30 ter 20. aprila ob 18.00

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]