15/02/2019to28/02/2019

SNG Drama Ljubljana nadaljuje sezono Intima s krstno uprizoritevijo Ali: Strah ti pojé dušo na novem prizorišču Fassbinderplac, ki ga odpira v sodelovanju z Železniškim muzejem Slovenskih železnic.

Ljubljana, Fassbinderplac, 14. februarja 2019 – Krstna uprizoritev Ali: Strah ti pojé dušo v režiji Sebastijana Horvata je odrska priredba filma Vsi drugi se imenujejo Ali (1974) znamenitega nemškega filmskega scenarista in režiserja Rainerja Wernerja Fassbinderja. Predstava bo na Fassbinderplacu premierno uprizorjena v soboto, 16., in v nedeljo, 17. februarja, ob 20.00. Zgodba, umeščena v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja v Nemčiji, razkriva večplastnost in pretresljivost ljubezni na družbenem robu. Avtor priredbe in dramaturg je Milan Marković Matthis, scenograf Igor Vasiljev, kostumografka Belinda Radulović, skladatelj Drago Ivanuša, oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek in lektor Arko. Vlogi glavnih protagonistov Emmi in Salema/Alija igrata Nataša Barbara Gračner in Iztok Drabik Jug, po več drugih vlog pa  Barbara Žefran, Boris Mihalj, Eva Jesenovec, Klemen Janežič, Maja Končar, Maja Sever, Nik Škrlec, Petra Govc, Saša Mihelčič in Vojko Zidar. Predpremiera bo 15. februarja ob 19.30, prve ponovitve pa 18., 20., 22., 27. in 28. februarja ob 18.00.

Na fotografiji: Petra Govc, Saša Mihelčič, Eva Jesenovec, Vojko Zidar in Nik Škrlec Foto: Peter Uhan ; Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana

Rainer Werner Fassbinder velja za enega ključnih režiserjev tako imenovanega novega nemškega filma in izjemno produktivnega avtorja. Leta 1974 je posnel prvi mednarodno uspešen film Vsi drugi se imenujejo Ali, v katerem »pred nami ustvari svet upanja, melodramski svet, ki verjame, da lahko ljubezen premaga vse ovire, hkrati pa nam ves čas postavlja zrcalo, ki opozarja na posledice tega upanja«. (Maša Pelko v gledališkem listu.)

Avtor odrske priredbe in dramaturg Milan Marković Matthis v gledališkem listu zapiše, da se je pri adaptaciji filma Vsi drugi se imenujejo Ali fokusiral na »odnos med tem, kar definira svet, v katerem živimo – kar imenujemo (družbena) realnost –, in posameznikom«. Hkrati poudari pomen ljubezni, ki se »v filmu razkriva kot nekaj, kar v osnovi ohranja svet, v katerem smo, vendar hkrati ponuja kar najmočnejši obet, da je iz tega sveta mogoče izstopiti. […] Film se ne razlikuje od drugih ljubezenskih zgodb, razen da gre korak naprej od drugih in ne tematizira zgolj spopada na liniji nemogoča ljubezen proti svetu, ki ni pripravljen nanjo, temveč govori ravno o načinu, kako ta svet, ki živi predvsem v nas samih, vpliva na našo zmožnost za ljubezen.«

Glavna lika ljubezenske zgodbe sta štiridesetletni Maročan El Hedi ben Salem M’Barek Mohammed Mustafa, ki ga – kot večino delavcev iz njegove države – kličejo Ali, in šestdesetletna vdova Emmi, ki se preživlja kot čistilka. Ali je le eden od mnogih, ki so poskusili najti srečo v zlatih letih ekonomskih migracij. Iz Maroka je emigriral v Nemčijo in dela kot avtomehanik. Milan Matthis Marković v gledališkem listu označi glavna lika kot »obstranca, človeka z roba, človeka, ki vse življenje sanjarita o ,normalnem življenjuʻ«.

Pomembno vlogo družbe v uprizoritvi poudari tudi režiser Sebastijan Horvat: »Emi in Ali le s tem, da sta skupaj, žalita celotno okolico. Emmi in Ali sta srečna, ko sta sama, toda strupeni okolici ne moreta ubežati. Zgodba se poigrava z žanrom melodrame, toda tisto, kar jo preveva, je tihi obup. Sreča ni zmeraj zabavna.«

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]